Thursday 16 June 2022
Monday 11 January 2021
Zelena japka nova lokacija 9 1 2021
Zelena japka
je nova!Danes sem presenetil japkico
Tino, ona pa mene - z novo trgovino in novico, kaj šele pride! Delikatesa (ja, prva zero waste delikatesa brez plastične embalaže!), darilni program...
Če greste v trgovino Zelena japka, ne zavijete desno, ampak greste noter v
mala tržnica
in boste notri zagledali izložbo. Priporočam za odgovorni nakup bio živil, eko čistil, naravne kozmetike, izdelkov za dom...Ob sobotah od 8.-13.ure ter vsak delavnik od 8.-18.ure na Dominkuševi 5 v Mariboru.Wednesday 22 July 2020
Thursday 2 April 2020
Kako rešiti politični (in praktični) problem, kdaj zadovoljiti katero
od različnih skupin ljudi s svojimi specifičnimi (finančnimi) izzivi.
UTD - Univerzalni temeljni dohodek reši ta izziv tako, da vsem ljudem omogoči zadovoljitev OSNOVNIH ČLOVEKOVIH POTREB. Pokrije etično vprašljive socialne transferje, koliko dati komu.
Zdaj vlada z deljenjem neenakih znesekov podpira obstoj vseh delovnih mest, tudi tistih nepotrebnih, ki jih nov čas in nove potrebe več ne potrebujejo, onemogoča pa razvoj novih. UTD omogoča, da nihče več ne rabi delat, če ga določeno delo ne veseli, obremenjuje ali spravlja v stres in ima čas končno najti dejavnost ali aktivnost, ki ga veseli. Svoje poslanstvo pravzaprav. Ni potrebno, da ga vnovčijo, ker imajo UTD. Kdor pa ima podjetniško žilico, lahko načuna na dodatni zaslužek s trga.
UTD na ta način izjemno vpliva na pozitivne družbene učinke, ki so: sreča, zadovoljstvo in posledično zdravje zaradi odprave stresa, umirjenost, vključenost, enakopravnost, humanost, občutek pripadnosti, pomembnosti, občutek, da končno lahko upravljamo s svojim življenjem, da nismo pod prisilo ali pritiski.
UTD - Univerzalni temeljni dohodek reši ta izziv tako, da vsem ljudem omogoči zadovoljitev OSNOVNIH ČLOVEKOVIH POTREB. Pokrije etično vprašljive socialne transferje, koliko dati komu.
Zdaj vlada z deljenjem neenakih znesekov podpira obstoj vseh delovnih mest, tudi tistih nepotrebnih, ki jih nov čas in nove potrebe več ne potrebujejo, onemogoča pa razvoj novih. UTD omogoča, da nihče več ne rabi delat, če ga določeno delo ne veseli, obremenjuje ali spravlja v stres in ima čas končno najti dejavnost ali aktivnost, ki ga veseli. Svoje poslanstvo pravzaprav. Ni potrebno, da ga vnovčijo, ker imajo UTD. Kdor pa ima podjetniško žilico, lahko načuna na dodatni zaslužek s trga.
UTD na ta način izjemno vpliva na pozitivne družbene učinke, ki so: sreča, zadovoljstvo in posledično zdravje zaradi odprave stresa, umirjenost, vključenost, enakopravnost, humanost, občutek pripadnosti, pomembnosti, občutek, da končno lahko upravljamo s svojim življenjem, da nismo pod prisilo ali pritiski.
Thursday 26 March 2020
Dalj časa kot traja spremenjeno stanje, na katerega smo bili navajeni, bolj korenita bo sprememba. V času karantene imamo več časa. Ta čas lahko namenimo tudi temu, da se obrnemo vase. Priložnost imamo, da izkoristimo ta čas, da vplivamo na to spremembo na način, da nam bo lažje.
Predstavljajmo si, v kakšni družbi želimo živeti. Zdaj smo živeli (urgentne službe so v tem stanju še vedno) v času hitrosti, stresa, praktično neprekinjenega dela, pomanjkanja časa zase. Ali želimo po koncu krize s korona virusom še naprej živeti na ta način? Onesnaževati okolje, uničevati planet, večati razliko med bogatimi in revnimi, proizvajati nepotrebne proizvode in storitve, dokler trg ne bo povsem zasičen in bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti? Ali želimo živeti v bolj solidarni, etični družbi. Če želimo po spremembi živeti bolje, bolj humano, dostojanstveno, če želimo imeti več časa zase, za svoje zdravje, hobije, več čase za otroke, družine in prijatelje, je potrebna sprememba na bolje. Zgodovinsko gledano je eden najboljših načinov, da postanemo bolj osebno in družbeno odgovorni.
Zato vas z ddr. Matjažem Mulejem vabiva na webinar, ki bo potekal 27.3.2020 od 13. do 15.20. ure na temo, kako s pomočjo družbene odgovornosti doseči osebno in poslovno preobrazbo.
Več informacij in prijavi na tej povezavi. Ob prijavi napišite kodo ETIKA za popust !
Predstavljajmo si, v kakšni družbi želimo živeti. Zdaj smo živeli (urgentne službe so v tem stanju še vedno) v času hitrosti, stresa, praktično neprekinjenega dela, pomanjkanja časa zase. Ali želimo po koncu krize s korona virusom še naprej živeti na ta način? Onesnaževati okolje, uničevati planet, večati razliko med bogatimi in revnimi, proizvajati nepotrebne proizvode in storitve, dokler trg ne bo povsem zasičen in bomo spoznali, da denarja ne moremo jesti? Ali želimo živeti v bolj solidarni, etični družbi. Če želimo po spremembi živeti bolje, bolj humano, dostojanstveno, če želimo imeti več časa zase, za svoje zdravje, hobije, več čase za otroke, družine in prijatelje, je potrebna sprememba na bolje. Zgodovinsko gledano je eden najboljših načinov, da postanemo bolj osebno in družbeno odgovorni.
Zato vas z ddr. Matjažem Mulejem vabiva na webinar, ki bo potekal 27.3.2020 od 13. do 15.20. ure na temo, kako s pomočjo družbene odgovornosti doseči osebno in poslovno preobrazbo.
Več informacij in prijavi na tej povezavi. Ob prijavi napišite kodo ETIKA za popust !
Tuesday 24 March 2020
Zdaj je čas za uvedbo UTD - Univerzalnega temeljnega dohodka.
Univerzalni temeljni dohodek je dohodek za vsakega državljana ne glede na to, ali je zaposlen ali ne. To pomeni, da ta dohodek ni odvisen od trga delovne sile oziroma ekonomije v taki meri, kot so drugi socialni prispevki, temveč jih država svojim državljanom enostavno zagotavlja s prerazporeditvijo le-teh (dosedanjih socialnih prispevkov).
To seveda lahko pomeni delni pritisk na javne finance, kar pa nas usmeri k uvedbi novega družbeno-ekonomskega sistema. Prepričan sem, da je zdaj priložnost, da naredimo ta korak na ravni Evrope.
Literatura in poskusi obstajajo že nekaj časa; nekaj jih podajam tukaj, drugo poiščite na googlu.
Univerzalni temeljni dohodek je dohodek za vsakega državljana ne glede na to, ali je zaposlen ali ne. To pomeni, da ta dohodek ni odvisen od trga delovne sile oziroma ekonomije v taki meri, kot so drugi socialni prispevki, temveč jih država svojim državljanom enostavno zagotavlja s prerazporeditvijo le-teh (dosedanjih socialnih prispevkov).
To seveda lahko pomeni delni pritisk na javne finance, kar pa nas usmeri k uvedbi novega družbeno-ekonomskega sistema. Prepričan sem, da je zdaj priložnost, da naredimo ta korak na ravni Evrope.
Literatura in poskusi obstajajo že nekaj časa; nekaj jih podajam tukaj, drugo poiščite na googlu.
Saturday 5 January 2019
KREATIVNI KULTURNO-PODJETNIŠKI INKUBATOR KPD
KREATIVNI KULTURNO-PODJETNIŠKI INKUBATOR – KUPI
KREATIVNI KULTURNO-PODJETNIŠKI INKUBATOR MARIBOR – KUPIM
.
.
Kreativni kulturno-podjetniški inkubator je odprt prostor, kjer
lahko posamezniki, podjetja, organizirane in še ne organizirane skupine
izrazijo svojo kreativnost skozi kulturo in podjetnost s pozitivnim družbenim
učinkom.
- Inkubator – laboratorij za kreativnost, kulturo, podjetništvo in turizem
- Open space – odprt prostor za kreativno ustvarjanje, mednarodno, nepolitično
- Co-working – timsko delo, sodelovanje kot preseganje tekmovalnosti
Zgornje nadstopje:
·
Pisarne-stojnice
- Dvorana
- Alter music club
- Kreativni cafe
- Kreativna izobraževalnica
Razlaga:
Koncept začasne rabe upošteva različne predloge in vsebine celega objekta KPD, ki se lahko najprej testirajo v manjšem delu stavbe. Ko zaživijo, se lahko povežejo z ostalimi vsebinami »na večje« v ostalih delih stavbe in okolice.
Kreativni kulturno-podjetniški inkubator se lahko vključuje tudi v obstoječe prireditve v mestu v smislu dodatne organizacijske in prostorske kapacitete s svojo subkulturo in alternativnim podjetništvom (Festival Lent, Borštnikovo, Podim podjetniški festivali…)
Miro Mihec,
- Inkubator – laboratorij je okolje, prosto za ustvarjanje. Pomeni, da je voden kot neomejujoč usmerjevalnik v kreativno kulturno podjetniško namero s pozitivnim družbenim učinkom (kot podjetja socialne ekonomije).
- Open space je odprt prostor, kjer sobivajo ustvarjalci s svojimi aktivnostmi. Dnevna soba, ustvarjalnica (kavč, mize, namizni tenis).
- Co-working pomeni več delovnih kotičkov v enem prostoru.
- Pisarne-stojnice pomeni, da so lahko notri stalni ali občasni najemniki, pisarne pa so organizirane kot prodajne stojnice.
- Dvorana večnamenska – za koncerte, prireditve, alter kino, šport, notri tudi plezalna stena)
- Alter music club (več bandov lahko vadi na postavljeno opremo)
- Kreativni cafe (internet, tisk, igre, druženje, glasba, srečevalnica)
- Kreativna izobraževalnica je prostor za izobraževanja, predavanja, delavnice, opremljen s potrebno tehniko.
Pritličje:
- · Kreativni kulturni-turistični muzej s tekstilnimi in tiskarskimi stroji, Titovim strojem in Titovo celico.
- · Najemniki s pomočjo stare in nove tehnologije izvajajo ponovno uporabo materialov v smislu kreiranja novih izdelkov, predvsem spominkov za turiste.
- · Voden ogled po zgodovini stavbe za predvsem tuje turiste.
Klet:
• Youth hostel »Titova celica« s skupno kuhinjo in prostorom za dnevno bivanje.
• Youth hostel »Titova celica« s skupno kuhinjo in prostorom za dnevno bivanje.
.
Organiziranost:
- Zadruga
- Socialno podjetje
- Opredeliti kader (upravljanje dejavnosti, promocija, organizacija, financiranje)
- Sprejeti etični kodeks, ki odprtemu delovanju opredeljuje etiko, družbeno-odgovornost in trajnost aktivnosti.
Takšno organiziranost lahko koristijo tudi društva ali neformalno
organizirane skupine, ki poleg skrbi za dobiček producirajo tudi pozitiven
družbeni učinek, npr. so Ko dvignem sebe, dvignem Maribor, kreativne spletne
trgovine (2F studio d.o.o.), Center zelenih rešitev (društvo Pupillam, so,p,)
itd. Možnost sedeža in poštnega nabiralnika za uporabnike inkubatorja.
.
.
Koncept začasne rabe upošteva različne predloge in vsebine celega objekta KPD, ki se lahko najprej testirajo v manjšem delu stavbe. Ko zaživijo, se lahko povežejo z ostalimi vsebinami »na večje« v ostalih delih stavbe in okolice.
Kreativni kulturno-podjetniški inkubator se lahko vključuje tudi v obstoječe prireditve v mestu v smislu dodatne organizacijske in prostorske kapacitete s svojo subkulturo in alternativnim podjetništvom (Festival Lent, Borštnikovo, Podim podjetniški festivali…)
Miro Mihec,
november 2017
Subscribe to:
Posts (Atom)